V letu 2018 obeležujemo 140 let organiziranega glasbenega izobraževanja na Ptuju.

Violončelo

Violončelo (skrajšano čelo) spada v družino godal in se je v svoji sedanji podobi oblikoval v 16. stoletju. Ima štiri strune, ki so uglašene po kvintnem krogu – C;G;D;A.

Sestavljen je iz glave, vratu in trupa. Glavo sestavljajo zaključek inštrumenta, t.i. polž, vijačnica in vijaki za uglaševanje. Vrat vključuje ubiralko, ob katero se s prsti pritiskajo strune, s čimer se spreminja višina tonov. Na sredini pokrova je postavljena lesena kobilica, ki podpira strune in pomaga pri nastanku zvoka, saj vibrira med tem, ko z lokom drsimo prek strun. Violončelo običajne velikosti je celinski (4/4). Otroci običajno igrajo manjša violončela, najpogosteje tričetrtinski (3/4), polovinski (2/4) in četrtinski (1/4), obstajajo pa seveda tudi še manjše velikosti.

Najprej se je pri igranju držal med koleni, šele 1860 je D. Popper uporabil konico, s katero je uprt v tla. Njegov dolgoletni “predhodnik” viola da gamba je bil spremljevalni in solistični inštrument. V 17. stoletju se violončelo pojavlja kot orkestralni inštrument in se kot solistični še vedno uporablja viola da gamba. Zaradi večjih tehničnih zmožnosti in boljšega zvena začenja prevladovati viola da gambo, ki pa se s svojim nežnim in zastrtim tonom ni mogla meriti z violončelom. In tako se do tedaj samo orkestralni inštrument počasi razvije v solističnega. V tem času se pojavljajo že tudi prve skladbe za violončelo in leta 1741 se v Parizu pojavi tudi prvi učbenik zanj. Z leti se je razvil v virtuozen inštrument, za katerega so pisali mnogi znani skladatelji. Violončelo je nepogrešljiv inštrument v orkestrih, različnih komornih skupinah in kot solistični inštrument.

Ob rednem obiskovanju pouka  je zelo pomembno tudi vsakodnevno vadenje doma. Otroci redno nastopajo na internih in javnih nastopih, vključujejo pa se tudi v razne komorne skupine, ter godalni orkester. Po končani nižji stopnji šolanja si učenci pridobijo osnovno tehnično znanje ter ritmično in tonsko urejenost, tako da so sposobni igrati solistično, v komornih zasedbah oziroma v šolskem orkestru ter se samostojno naučiti lažje skladbe. Nekateri pa nadaljujejo šolanje tudi na srednji stopnji.

 

Učitelji:

Jernej Feguš,

Jernej Feguš,

Master of Arts – Republika Avstrija


Jernej Feguš je pričel z glasbenim izobraževanjem na Srednji glasbeni šoli v Mariboru in kasneje nadaljeval na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu. Leta 2008 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Milošu Mlejniku.

V letu 2007 je zaključil študij komorne glasbe na »Scuola di Musica di Fiesole« (Firence) v razredih profesorjev Milana Škampeta (Smetana Quartet) in Piera Farullija (Quartetto Italiano) ter Andrea Nannonija (Nuovo Quartetto).

Nadalje je leta 2012 opravil magistrski študij komorne glasbe na »Universität für Musik und darstellende Kunst Graz« pri prof. Stephanu Goernerju in prejel akademski naziv Master of Arts.

Je dobitnik nagrad na mednarodnih tekmovanjih violončelistov v Sloveniji, Avstriji in Hrvaški. Od leta 2005 poučuje violončelo na Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj.

Sodeloval je na Orlando festivalu (Nizozemska), na festivalu Pablo Casals (Francija), festivalu »Strings Only!« v Zadru, na mednarodnem festivalu mladih glasbenikov »DAM« v Prištini, festivalu Volos International Music Festival (Grčija) in drugih.

Koncertiral je po Sloveniji, Evropi in ZDA.

Snemal je za Radio Slovenija, Radio Maribor, ARD, ORF, France Musique.

Posebno priznanje pa je dobil tudi od domačega mesta, ki je kvartetu Feguš dodelilo mestni pečat mesta Maribora ter Glazerjevo listino za dosežke na področju kulture.