V letu 2018 obeležujemo 140 let organiziranega glasbenega izobraževanja na Ptuju.

Viola

Kadar v glasbeni šoli rečemo »viola«, s tem ne mislimo vijola barve. Viola je namreč inštrument, ki sodi v skupino godal. Družina violin je potrebovala drug inštrument, da bi bil v ravnovesje njihovemu visokemu tonu, zato se je okrog leta 1530 pojavila viola. Viola zveni temneje kot violina. Namesto visoko-zveneče strune E, najdemo na violi nizko-zvenečo struno C.  V skladbi, ki nosi naslov Harold v Italiji, napisal pa jo je skladatelj Hector Berlioz, lahko slišimo odličen solo za violo. Napisan je bil za znanega violinista – Paganinija. Nič nenavadnega ni, da violinisti igrajo violo. Tehnika igranja na inštrument je namreč precej podobna, vendar pa so za razliko od violine (kjer so note zapisane v violinskem ključu), pri violi note zapisane v altovskem in violinskem ključu. Učenje inštrumenta viole poteka na podoben način kot pri violini. V zadnjih sto letih se je viola zelo uveljavila kot solističen inštrument. Da se prepričate o lepoti njene barve tona, lahko prisluhnete na primer Schubertovi Arpeggione Sonati, ki jo lahko izvaja tako viola kot tudi njen sorodnik – violončelo. Ali pa Viola Sonati, ki jo je napisal Mikhail Glinka. Vam je zvok viole všeč? Vabljeni k vpisu.

 

Učitelji:

Vita Lunežnik,

Vita Lunežnik,

univerzitetna diplomirana pedagoginja,Diplomierte Instrumentalpädagogin – Republika Avstrija


Vita Lunežnik je glasbeno pot pričela na GŠ Karol Pahor Ptuj, pri prof. Metodi Gregl Trop. Z izobraževanjem je nadaljevala na Konservatoriju Maribor, pod mentorstvom prof. Vesne Čobal in prof. Martine Praljak. Po končani umetniški gimnaziji je svojo glasbeno pot nadaljevala v tujini. Tako je po uspešno opravljeni avdiciji na Kärntner Landeskonservatorium študij glasbe opravila v Avstriji, pod mentorstvom prof. Briana Finlaysona (Avstralija). Vzporedno je opravila študij pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejela tudi Prešernovo nagrado.

Na Kärntner Landeskonservatorium – Klagenfurt je v času študija poučevala violino. Na mednarodnem glasbenem festivalu OrkesterkamP Symphony je kot asistentka poučevala violo. Zraven omenjenih mentorjev se je dodatno izpopolnjevala na glasbenih seminarjih pri profesorjih: Tomaš Tulaček (Češka), Tomaš Vinklat (Češka), Helfried Fister (Avstrija). Sodeluje s simfoničnim orkestrom SNG Maribor, Kammerakademie orchestra ter v komornih skupinah.

Njena glasbena pot jo je pripeljala nazaj na GŠ Karol Pahor, kjer je prof. violine in viole. Z raziskovalnim delom na pedagoško-andragoškem področju nadaljuje in preučuje, kako ukvarjanje z glasbo vpliva na posameznika. Ugotavlja, da lahko preko glasbe razvijamo ustvarjalnost, koncentracijo, spomin, disciplino, fino motoriko, vztrajnost, samozavest, socialne veščine itd. Učenje violine/viole je torej priložnost in izziv za razvoj mnogih spretnosti ter vrlin posameznika.